Ajdovska jama pri Nemški vasi leži na tako imenovanem otoku osamelega krasa, ki se razteza na površini, dolgi dobrih 10 in široki dobrih 6 kilometrov, na južnem obrobju Krškega hribovja. Gre za posebnost − tam so se namreč razvili kraški pojavi, od manjših kraških polj, dolin, med katerimi je najizrazitejša Podjama, kjer se odpirata dva vhoda v Ajdovsko jamo. To je prava vodna jama, nastala v krednih apnencih, ki jih prekrivajo mlajše kamenine in sedimenti.
Obiskovalci v Ajdovski jami, Arhiv Zavod Svibna
Jamo je oblikoval manjši vodni tok, kar lahko opazimo med sprehodom skozi jamo, dolgo le slabih 140 metrov, pa vendar je največja na tistem območju. Poleg dveh vhodov ima v osrednjem delu večjo podzemsko dvorano, žal pa je nadaljevanje jame zasuto s podornim kamenjem. Kljub temu pa so jamarji spet našli vhod v aktiven vodni rov, pod jamo, kjer si obetajo pomembnih odkritij. Ajdovska jama pri Nemški vasi je namreč izjemna arheološka lokacija, kjer so odkrili ostanke jamskega medveda, neolitsko orodje in grobne površine iz obdobja bakrene dobe. Več pa v oddaji Nedeljska reportaža, v nedeljo 15. januarja 2023, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.
Kraški dol Podjama, Arhiv Zavod Svibna
Kraški dol Podjama z vrha, Arhiv Zavod Svibna
Sogovorniki
Bernardka Zorko, Arhiv Zavod Svibna
Bernardka Zorko, direktorica zavoda Svibna.
Milena Horvat, Arhiv Zavod Svibna
Milena Horvat, upokojena arheologinja, ki je vodila mnoga izkopavanja v Ajdovski jami in ki pripravlja tudi monografijo o tej jami.
Andrej Hudoklin, foto Milan Trobič
Andrej Hudoklin, član jamarskega društva Novo mesto, sicer zaposlen v Zavodu za varstvo narave Organizacijska enota Novo mesto.
Jana Puhar, Arhiv Zavod Svibna
Jana Puhar, kustosinja arheologinja iz Posavskega muzeja Brežice.
Ajdovska jama
Geološki profil, Arhiv Zavod Svibna
Info podest nad kraškim dolom Podjama, Arhiv Zavod Svibna
Ponikalnica pred Ajdovsko jamo, Arhiv Zavod Svibna
Struga ponikalnice pre Ajdovsko jamo, Arhiv Zavod Svibna
Vodni del jame
Vhod v vodni rov, foto Milan Trobič
Vodni rov pod Ajdovsko jamo, Arhiv Zavod Svibna
Suhi deli jame
Stopnice do vhoda v Ajdovsko jamo, foto Milan Trobič
Vhod v Ajdovsko jamo, od leve proti desni Andrej Hudoklin, Bernardka Zorko, Jana Puhar, foto Milan Trobič
Foto Milan Trobič
Foto Milan Trobič
Foto Milan Trobič
Notranjost Ajdovske jame, foto Milan Trobič
Kulturni dogodek v Ajdovski jami, Arhiv Zavod Svibna
Ajdovska jama, notranjost jame, Arhiv Zavod Svibna
Ajdovska jama, notranjost jame, Arhiv Zavod Svibna
Foto Milan Trobič
Stranski rov, foto Milan Trobič
Ajdovska jama, foto Milan Trobič
Pogled na Ajdovsko jamo, Arhiv Zavod Svibna
Naravna in kulturna dediščina
S stališča vodne favne sta pomembna predvsem oba kraka s stalno vodo, v kateri je potrjena tudi prisotnost raka koščaka (Austropotamobius torrentium).
Rak koščak, Arhiv Zavod Svibna
Ajdovska jama je regionalno pomembno zatočišče netopirjev. V poletnem obdobju je jama zaradi ugodnih temperatur, ki se pod stropom dvignejo do 21 °C, kotišče dveh večjih porodniških gruč: do 350 samic južnih podkovnjakov in do 270 samic vejicatih netopirjev. V jami se zadržuje tudi do 100 dolgokrilih netopirjev.
Netopir veliki podkovnjak, Arhiv Zavod Svibna
Netopirji v Ajdovski jami, junij 2018, Arhiv Zavod Svibna
Omeniti velja še najdbe kosti redke vrste jamskega medveda Ursus ladinicus v plejstocenskih sedimentih ajdovske jame, ki kažejo, da je imela omenjena vrsta tu brlog že pred več kot 40 000 leti.( vir: http://www.ajdovska-jama.si/kulturna-dediscina/)
Ostanki jamskega medveda, Arhiv Zavod Svibna
Arheološka izkopavanja
ZGODOVINA RAZISKAV
Kot arheološko najdišče je Ajdovska jama znana že v 19. stol. 1884 je prvič kopal v jami starinokop Jernej Pečnik (njegov podpis s pripisom je ohranjen v jami še sedaj). S poizkusnimi sondiranji je Srečko Brodar v letu 1938 odkril izredno bogate holocenske plasti, prisotnost plejstocenskega človeka pa mu ni uspelo dokazati. Prelomnico v raziskavah jame pomenijo sistematična arheološka raziskovanja v letu 1967, ki jih je izvedla P. Korošec. Prvič je opredelila namembnost jamskih prostorov, jamo definirala kot podzemno pokopališče oz. nekropolo in kot prostor, v katerem so častili spomin umrlih in zagrobno življenje. Zaradi izjemne odmevnosti samih najdb so se 1982. leta, na pobudo Katedre za prazgodovinsko arheologijo predkovinskih dob Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani, pričela interdisciplinarno usmerjena raziskovanja (vodja Milena Horvat), ki so trajala do leta 1993. V okviru bilateralnega sodelovanja Oddelka za geologijo, Naravoslovnotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani in Inštituta za paleontologijo, Univerze na Dunaju je bilo pod vodstvom V. Pohar in G. Rabederja izvedeno v letu 2002 tudi vzorčenje pleistocenskih sedimentov in preučevanje fosilnih ostankov zlasti jamskega medveda.( vir: http://www.ajdovska-jama.si/kulturna-dediscina/)
Faze arheoloških raziskav, Arhiv Zavod Svibna
Napis v jami, “cela jama pregledal, 5. december 1887, Jernej Pečnik, Arhiv Zavod Svibna
Arheologinja Paola Korošec v Ajdovski jami, foto M. Korošec, Arhiv Zavod Svibna
ARHEOLOŠKA DEDIŠČINA
Jamo smemo, glede na bogate favnistične ostanke jamskega medveda, proglasiti za brlog jamskega medveda. V jami je bila odkrita redka vrsta jamskega medveda Ursus Ladinicus – datirano v čas 51 000 do 43 000 BC. V najstarejšem obdobju – obdobju paleolitika (70 000 do 20 000 pr. n. št.) imamo skromne dokaze, da je človek obiskal jamo vsaj dvakrat. O tem pričajo razpršeni drobci lesnega oglja, pet kosov kamnitih orodij in obilica favnističnih ostankov.
Arhiv Zavod Svibna
Šele v času poznega neolitika in eneolitika lahko govorimo o Ajdovski jami kot sakralnem objektu. Prvič zasledimo namensko opravljene posege v sami jami. Pokaže se tendenca zapiranja jame in sicer s suhim zidom na začetku desnega hodnika in velikim skalnim blokom ob desni jamski steni na začetku levega hodnika. Dokazano je, da sta bila v rabi kot grobišče levi hodnik z obema stranskima rovoma in centralna dvorana. Ni materialnih dokazov, da bi imel tudi desni hodnik vlogo grobišča. Domnevamo, da so se na tem prostoru izvajali pogrebni rituali. V njem so izpostavljali mrtve, da so strohneli in šele za tem opravili ponovni oz. dokončni pokop v centralni dvorani oz. levem hodniku.
Arhiv Zavod Svibna
V poznejših obdobjih tj. v fazi zatočišča (časovno proti koncu eneolitika, v rimskem obdobju in visokem srednjem veku) je jama prevzela vlogo naravnega pribežališča. Vanjo so se zatekali okoliški prebivalci v času nevarnosti.( vir: http://www.ajdovska-jama.si/kulturna-dediscina/)
Keramične stekleničke neolitk originalne najdbe iz Ajdovske jame, Arhiv Zavod Svibna
Neolitsko orodje originalne najdbe iz Ajdovske jame, Arhiv Zavod Svibna
GROBIŠČE
Jame so nedvomno specifični tip grobišča v prazgodovini, ki je bil vezan na verovanja in kult tu pokopanih prebivalcev. V primeru Ajdovske jame ne gre za posamezne med seboj ločene grobove, temveč za skupinske grobnice, v katere je bilo položeno več trupel. Raziskave so pokazale, da tudi kurišča sodijo h kultu mrtvih in sestavljajo določene celote z grobnicami (Ugotovljenih je 6 skupin pokopov – štiri v levem hodniku in dve v centralni dvorani).
Arhiv Zavod Svibna
Dogajanje v jami lahko na podlagi skrbnega dela preteklih raziskovalcev danes lahko vsaj v grobem rekonstruiramo. Pogrebci so umrle položili v desni hodnik, kjer so se izvajali pogrebni rituali. Pokojnike so izpostavili zraku, da so strohneli. Da živali ne bi raznašale posmrtnih ostankov pokojnikov, so vhod (desni hodnik) zaprli s suhim zidom, katerega so po potrebi (ob vnovični smrti v družini ali skupnosti) odprli. Po preteku določenega časa so pripravili vnovični pokop v centralni dvorani oz. levem hodniku. Pri tem niso izkopali grobne jame, ampak so kostne ostanke pokojnika položili na delno izravnano površino. Ker so kostni ostanki pokojnikov pomešani med seboj, ne moremo določiti lege (ali gre za skrčeno ali iztegnjeno) niti orientacije skeletov. Posamezne skupine pokopov so ločili od ostale jamske površine z vencem kamnov ali pa so jih namestili v stranske rove
( vir: http://www.ajdovska-jama.si/kulturna-dediscina/)
Izkopavanja, foto M. Lukič, Arhiv Zavod Svibna
SAKRALNI OBJEKT
Prav zaradi omenjenih najdb so nekateri raziskovalci prepričani, da so se obredi odvijali tudi ob ritualnih obiskih jame, da je bila torej nekakšno svetišče – sakralni objekt. Oblika prostora Ajdovske jame je preprosta, saj poenostavljena predstavlja hodnik – polkrožno obokan podolžen prostor – in dvorano – krožen centralen prostor, zaključen s centralno kupolo. Če jo imamo v mislih tako, kot je bila videti nekoč, ko je bila še v rabi, je treba priznati, da gre za spretno izbran naravno oblikovan prostor, ki z ostanki materialne kulture izpričuje svoj namen, obenem pa je dokaz, kako si je neolitski in eneolotski človek predstavljal onostranstvo ali vsaj predverje prostora, v katerem živi svoje drugo življenje. Iz navedenega sklepamo, da je bila takratna predstava o posmrtnem življenju vezana na podzemni prostor. Z vnovičnim pokopom je skupnost zaznamovala konec žalovanja, ponovno sprejetje (svojcev – torej živih) v družbeno skupnost in vključitev pokojnikovega duha v skupnost mrtvih.
Arheološka dediščina, Arhiv Zavod Svibna
Dogodki
Ob Ajdovski jami pripraljajo tudi različne dogodke, eden takih je bil, vir:http://www.zavod-svibna.si/dan-odprtih-vrat-ajdovske-jame/
Dan odprtih vrat Ajdovske jame
Ob zaključku projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada razvoj podeželja, smo odprli vrta Ajdovske jame pri Nemški vasi, v okviru katerega se je predstavilo tudi investicije in ostala prizadevanja Mestne občine Krško, ki jih je v preteklih 5-ih letih vložila v Ajdovsko jamo.
Dogodek pred Ajdovsko jamo, Arhiv Zavod Svibna
Ajdovska jama je tako dobila nova vhodna vrata pri obeh vhodih in novo električno napeljavo z minimalno talno osvetlitvijo, pa pohodno pot, speljano po jamskih tleh. Dobila je tudi 8 animatorjev, opremljenih s kamenodobno opravo, in veliko novih prijateljev. Dobila je nove zgodbe in tudi nove spominke in uporabne predmete, pa novo promocijo in vključitev v regijski turistični produkt po sledeh Ajdov v Posavju. Pred kratkim je, skupaj z okolico, dobila načrt upravljanja, ki je končno postavil temelje sistemski skrbi zanjo, dobila pa je tudi virtualne vsebine – kratek izobraževalni igrano dokumentarni film in pa virtualni sprehod po jami in okolici – predvsem z namenom, da so njene zgodbe in prostor dostopni tudi takrat, ko se vanj ne sme, da so dostopne tistim, ki iz različnih razlogov vanjo ne morejo, in pa tistim, ki se o destinaciji radi dobro podučijo, preden jo obiščejo… Sprehajalcem pa so na voljo tudi dvojezične informativne table, ne zgolj o Ajdovski jami, ampak tudi o naravi in zanimivem kraškem svetu ob njej.Več o investicijah Mestne občine Krško na tej povezavi.
Pred Ajdovsko jamo, Arhiv Zavod Svibna
Nove pridobitve in premierno predvajanje kratkega filma o Ajdovski jami je odprla podžupanja Mestne občine Krško Ana Nuša Somrak, ki je skupaj z arheologinjo Mileno Horvat odstrla z bršljanom zastrta vhodna vrata v jamo in tako simbolno odprla novo poglavje Ajdovske jame. Bo pa potrebno do končnega cilja – Arheološko naravoslovnega parka Ajdovska jama – še marsikaj postoriti. Film o Ajdovski jami, ki je izdelalo podjetje Promovizija, Robert Sajovec s.p., se je predvajal kar na jamski steni, bo pa dostopen tudi na svetovnem spletu. Film predstavlja pomembno arheološko dediščino iz obdobij starejše, mlajše kamene dobe in bakrene dobe, naravne zanimivosti iz njene okolice, pa tudi njeno veliko duhovno, energijsko moč. Virtualni sprehod po Ajdovski jami in njeni okolici, ki ga je prav tako pripravilo isto podjetje, pa je možno doživeti na tej povezavi.
Animatorji, Arhiv Zavod Svibna
Pri Dnevu odprtih vrat so sodelovali prostovoljci, animatorji Zavoda Svibna, ki so sodelovali tudi snemanju filma, tokrat pa s prikazom utrinkov življenja v mlajši kameni dobi in z manjšo pogostitvijo za obiskovalce. Teh je na sončno dopoldne zadnje oktobrske nedelje prišlo iz različnih krajev Slovenije, pa tudi iz tujine, preko 100 , kar je že blizu meje nosilne zmogljivosti te lokacije. Jama pa bo do predaje v upravljanje odprta po predhodnem dogovoru.
Animator, Arhiv Zavod Svibna
Animator, Arhiv Zavod Svibna
Na prepihu 
Oddajte komentar