O Sežani…

Izpod peresa Albina Kjudra, zanimiv podatek o Sežani: ” Sežanska stara občina je velika stavba nasproti cerkvenega zvonika v smeri proti železnici. Zidali so jo nekdaj slavni Polay-ji in poleg nje tudi sedanjo Ukmarjevo hišo v vasi. Obe sta nastali nekako leta 1857, ko je stekla skozi Sežano južna železnica. Bila je prelomnica časov za nekdanje furmane, sežanske in tuje, ki jim je železnica zadala smrtni udarec; zato so gledali nastajanje te velike stavbe z grenkimi čustvi. Takrat so usihale velike obcestne krčme kakor ona v Drenjah in še večje obcestne štale, ki jih je ob cesti Dunja- Trst kar mrgolelo. Drenje so sicer še nekaj časa životarile, po II. svetovni vojni so docela zamrle. Staro občino so delali domači in tuji zidarji. Na tihem so govorili o bajnem Polany-jevem bogastvu. Stavba je bila za tiste čase pravo presenečenje, nekak prvi nebotičnik na Krasu. Tam blizu so zgradili še druga nenavadno obsežna poslopja z globokimi kletmi in zidanimi sodi. Zadnji lastnik Anton Polany je Staro občino prodal z vsemi poslopji in vrtovi tržaškemu Grku Galatiju, baje za zelo visoko ceno.  Galalti je preimenoval hišo v villa Angelica in postavil za oskrbnika nekega Gregorja Tončiča, po smrti tega pa njegova dva sinova Miroslava in Ignacija Tončiča. Oba sta končala nesrečno; Miroslavu se je omračil um ter je končal tako, da se je vrgel v vodnjak na vrtu, Ignaciji se je pa ubil v nekdanji Fabjanovi hiši v Sežani. Leta 1911 je vzela od Galatija hišo v najem sežanska občina in sicer za vojašnico, končno pa jo je leta 1918 kupila in od leta 1924 dalje so bili v tej veliki hiši občinski uradi. Vse do konca II. svetovne vojne 1945.” ( Kjuder, 1956/1960, 408)