Na potep

Vir za etnološka in druga raziskovanja so seveda tudi različni dnevni, tedenski, mesečni izvodi časopisov, revij in drugega tiskanega gradiva.

DOLENJSKE NOVICE

1885

15.8.1885. Št. 16. Str. 129.

S Šentjoških hribov 6. avgusta, — „Kdo bi bil zmeraj doma, sem si mislil prve dneve tega meseca — in mahnil sem jo na pot. Hlapon me je iz Ljubljane hitro pripeljal čez imenitni borovniški most v Logatec. Tu pa sem djal kar pot pod noge, ter jo rezal peš proti Rovtam, od tod skozi Št. Jošt v Lučinje in nazaj skozi Horjul v Ljubljano. Dolenjski bralec, to so ti pusti hribati kraji — veliko lepša je sploh tvoja dolenjska stran — ali vendar sem tudi tu dobil nekaj iztisov „Dolenjskih Novic”. Zato bode pač veselilo tudi vas, ako vam kaj malega o teh hribov sporočim. Ker leže te fare jako visoko nad morjem, zato imajo sploh le eno žetev, ali še ta je letos slaba. Zimsko je zatrl dolgo ležeči sneg — letino pa tare grozna suša. Sedaj je pač tudi ondi napojil žejno zemljo blagi dež — ali za marsikaj prepozno! Sadnega drevja imajo ondi  veliko. Poglavitni prihodek jim daje živina in pa gozd. Lesa se izpelje od tod — zlasti iz Rovtarske fare jako veliko. Žali Bog, da ljudje preveč izsekujejo, pa premalo zasajajo: ta in tam se že kažejo goličave! Ali brez cvenka vendar-le niso prebivalci teh pustih krajev: priča mi je, ker so Rovtarji v zadnjem času prostovoljno cerkev ozaljšali, preskrbeli jej prekrasno milodoneče zvonenje in prelepo mašno opravo. Slišal sem tudi, da se oni pogubni „šnopsa” iz vode in špirita  ne pije mnogo — nekteri ga pač že pridno srkajo v dušno in telesno pogubo — sploh pa uživajo bolj doma napravljeno žganje iz sadja, brinja itd. Povsod so lahko živi, ako je človek trezen in priden.

 

Fotografija, motiv s Furmanskega praznika v Postojni, leto 200, foto M.T.