Puščavnik

Jame so bile od nekdaj zavetišče in bivališče, ne samo v prazgodovini ampak praktično še nekaj desetletij nazaj, ko so poročali o posameznikih, ki so se zatekli v podzemlje, zaradi takšnih in drugačnih vzrokov.  Tako sem 30. oktobra 2016, opisal primer  posebneža Fide, ki je prav tako nekja časa živel v jami https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio-ga-ga-video/174434708

Med brskanjem po starih časopisih sem v časniku Domačin, 9.5. 1914. Št. 9. Str. 71-72, naletel na ta zanimiv zapis: 

Čudak , ki je stanoval v votlini  

“V gozdu v bližini Trsta, ki je last barona Economa in ki se nahaja ob openski cesti, se je skrival že kaki dve leti človek, o katerem ni nobeden vedel, ne kdo da je, ne s čim se preživlja. Stanoval je v neki votlini, v katero je nanosil nekaj slame in listja. V votlini je ostajal ves dan in šele zvečer je prilezel iz nje ter se potikal po gozdu. Ogibal se je ljudi, z nikomur ni govoril; pa tudi ljudje so se ogibali tega čudaka. Oblastnije pa se niso brigale za človeka, ki jim ni bil prav nič na poti. Baron Econom pa niti sanjal ni, da biva v njegovem gozdu kak človek. Dve leti je živel tedaj ta puščavnik v tej votlini, v zadnjem času pa ga ni bilo več opaziti. Pred par dnevi sta se ojunačila dva kmeta in sta sklenila stopiti v votlino, da vidita, kaj je s čudakom. Našla sta ga napol nagega in mrtvega. Prišli so stražniki, zdravnik, komisije itd., naposled pa je bilo prepeljano truplo k Sv. Justu, kjer bi imelo biti secirano. Zdravniki pa so si premislili in so izjavili, da je umrl čudak naravne smrti, ker ne kaže njegovo truplo nobenega znaka nasilja. (Mislilo se je namreč, da je bil čudak morda napaden in umorjen.) Secirali pa ga niso tudi zato ne, ker se je začelo truplo že razkrajati. Po mnenju zdravnikov je morala nastopiti smrt pred desetimi dnevi. V votlini so našli stražniki delavsko knjižico, ki je pisana na ime Jakob Benčina, star 52 let, doma iz Postojne, po poklicu drvar.”