Vreme

V okviru etnološkega seminarja, ki poteka v okviru DUTŽ Logatec, Društva univerza za tretje življenjsko obdobje, (http://utzo.blogspot.com/ )  se skupaj s slušateljicami in slušatelji lotevamo tudi etnoloških raziskovalnih nalog. Tako smo obdelali -Vreme:

Fotografiji; stalne poplave na Planinske polju, pogled z regionalne ceste nad Šemrlovo hišo, 2016, foto @skolarist

 

 

Oj to vreme!

Vreme naše vsakdanje. Tako bi najlaže in najhitreje odgovorili na vprašanje, kaj nam pomenijo vreme in vremenski pojavi.  Nekateri pravijo, da je pogovor o vremenu le mašilo, ko nočemo govoriti o »resnejših in pomembnejših, osebnih temah«. To sicer res lahko drži, po drugi strani pa, če smo res odkriti, nas tudi v pogovor o omenjenih »resnih temah« zapelje v vreme. Kajti veliko osebnih, predvsem zdravstvenih tegob povezujejo z njim. Navsezadnje nam v različnih medijih vsak dan sproti povedo, kako bo vreme vplivalo na naše počutje. Že po tem uvodu lahko priznamo, da je vreme zelo pomemben element v našem življenju.

In tako je bilo tudi nekoč, ko sveta še niso prepredli in omamili tehnološka revolucija, pametni telefoni, televizija, splet in podobno. Ljudje so bili včasih nadvse povezani z naravo, naravnimi pojavi, in seveda je tu glavno vlogo igralo vreme. Veliko je bilo preprostih napovedovalk in napovedovalcev vremena, svoje napovedi pa so gradili na izkušnjah, na znamenjih, ki so jih opazili pri živalih in rastlinah. Pomembno vlogo je pri tem igral svetniški letni koledar in prav svetniki so bili  pravi »vremenarji«.   Etnologinja Vlasta Mlakar je v članku »Rastlina je sveta, od korenin do cveta« https://govori.se/…/etnologinja-vlasta-mlakar-rastlina-je-sveta-od-korenin-do-cveta, 24. februarja tako pojasnila:

»Letošnja izjemno hladna in neprijetna zima je gotovo že koga napeljala na misel, da bi bilo treba ‘skuhati’ lepše vreme. Menda je na Pohorju še v 50. letih prejšnjega stoletja živel vrač, ki je s kurjimi kostmi in zelišči znal skuhati juho, zaradi katere se je nevihta razšla.

Najbolj dramatični vremenski pojavi, kot so grom, blisk, toča, so bili v najstarejših časih prvotni razlog za verovanje v naravne sile. Naši predniki so si te naravne pojave predstavljali kot šibo božjo in so jih pripisovali bogu groma, staroslovanskemu Perunu oziroma Gromovniku. Čaranje vremena je bilo v domeni moških, ki so ga znali tudi napovedovati. Še na začetku 20. stoletja je bila ponekod na Slovenskem (ob rekah Muri in Nadiži) znana šega čaranja za dež: ob hudi suši so dekleta zakurila ogenj, ga položila v košaro in spustila po reki kot daritev in priprošnjo vodnim božanstev za dež. Skratka, magični svet naših prednikov je bil na široko odprt in se je šele v najnovejšem času tesno zaprl.«

Vreme prinaša s seboj zelo veliko iztočnic, ki segajo v vse pore našega življenja, vprašanje pa je, kakšne so te povezave v času, ki ga živimo, ko nam ritem narekuje tehnika.  Zato ne preseneča, da so se ga lotili tudi slušatelji  etnološkega seminarja in ob koncu šolskega leta 2017/18 pripravili  besedila o različnih vidikih in pogledih na vreme in vremenske pojave. Ob predstavitvi  prispevkov udeleženk in udeležencev etnološkega seminarja v okviru DUTŽO Logatec bomo tako spoznali nekatere zanimive iztočnice, povezane z vremenom.

Članice in člani študijske skupine so tako pripravili naslednje pisne naloge:

1. Mateja Hajdinjak- Vreme naše vsakdanje, vreme v pesmih
2. Štefka Šebalj Mikše- Vreme naše vsakdanje
3. Zvonka Vrabec- Vremenski svetniki
4. Marina Musec- Vremenski svetniki
5. Mili Brenčič- Vreme v pregovorih in rekih
6. Tatjana Turšič- Vreme v pripovedih in zgodbah
7. Janez Nagode- Napovedovalci vremena
8. Danijela Rus- Vreme v gorah
9. Janez Mihevc- Veliko sneženje 1952