Grobnice

V številnih cerkvah najdemo grobnice, ki so pripadale temu ali onemu velikašu. Po izročilu je bilo v teh grobnicah vedno “zlato, zakladi” ampak ob odprtju kake od njih pa se je pokazalo, da grobni pridatki vseeno niso tako bogati, kot so o tem govorili ljudje. Tako grobnico najdemo tudi v cerkvi sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu. V njej naj bi počivali ostanki spremljevalcev ? francoske okupacijske vojske pod vodstvom znamenitega generala, kasneje cesarja Napoleona. Da so jih pokopali v cerkvi, ki je bila  v tistih časih še pokopališka kapela, pa naj bi bil vzrok kolera, ki je kosila med francoskimi vojaki. Grobnico imajo tudi v cerkvi sv. Mihaela v Rovtah. Med starimi zapisi pa sem odkril tudi zapis o odprtju grobnice v farni cerkvi v Cerknici:

Slovenec: političen list za slovenski narod (08.06.1894, letnik 22, številka 129) Str.3.

(Iz Cerknice). Dne 4. junija ob 3. popoludne vzdignili so v tukajšnji dekanijski cerkvi ploščo, ki pokriva vhod v rakev ali žrh pod cerkvijo. Rakev je lepo obokana in ima podobo križa. Dolga je devet metrov in ravno toliko široka. Ko smo prišli v njo in si prostor razsvetili s svečami, opazili smo kakih 10 krst (trug), v katerih počivajo človeška trupla, nekatera še sedaj precej dobro ohranjena. V eni krsti je mrlič, ki ga pokriva sprhnela obleka, na prsih mu leži molek se svetinjo Matere Božje. Pri drugem je ohranjeno še celo obuvalo, to je „šoln”, na katerem se sveti zaponka. Še pri drugih se nahajajo jermena okolu ledij, ki kažejo, da so v krstah bili najbrž redovniki kartuzijani, ki so nekdaj prebivali v Bistri, med Vrhniko in Borovnico in so tudi tukaj na Loškem imeli svoja posestva. V sredi tega posestva je bil gradič Loško po imenu, nemški Thurnlack. V tem gradiču, v najprijaznejšem kraji cerkniške okolice, so prebivali zlasti po letu bistriški prelati. Najslavnejši med njimi je bil Gregor Črvič, čegar slava se še vedno širi od ust do ust. Bil je bistriški prelat, župnik cerkniški, apostoljski misijonar in škof (in partibus). Ljudje sploh govore, da je svetnik. Pokopan leži v lastnem grobu pred stranskim altarjem sv. Ane. Plošča, ki pokriva njegov grob, nosi vsekano škofovo palico in mitro. — Čudovito je, da so deske v rakvi še tako dobro ohranjene, da bi bile še sedaj rabljive za nove krste. Pri nekem mrliču, čegar obleka je segala do kolen in so ga dalje pokrivale nogovice, je noga od členka naprej še vsa ohranjena, samo vsa suha je. Leta 1850, ko so prvi rakev odprli, bile so krste še skupaj zbite in bil je v enej, kakor pripoveduje tukajšnji cerkovnik, mrlič, ki je bil vklenjen za roke in noge. — Koliko so ti grobovi stari, ne ve se. Vendar če sodimo po zapisih, ki se bero na ploščah položenih po cerkvi, najmanj 200 let. Kakor smo že omenili, je v rakvi kakih 10 krst. Razven tega pa je na eni strani še cel kup človeških kostij. Kako so sem prišle, ne more se povedati z gotovostjo. Morda so tu sem shranjevali kosti od prekopanih človeških trupel in bi bil torej to nekak »ossarium” ali kamer. Mogoče je pa tudi, da so ob času turških bojev, one, ki so od sovražnika zadeti pali za cerkvenim obzidjem, prinašali v rakev pod cerkev in jih metali kar na kup. Da so pa Cerkničanje mnogo trpeli pred Turki, priča zgodovina. Leta 1472. so jim bili požgali cerkev ravno v nedeljo pred postnim Šmarnom, kakor govori gotiški kamen vzidan v cerkveni ogel. To nam pa tudi potrjuje tabor, ki je bil nekdaj okolu cerkve in je imel 5 stolpov, izmed katerih stojita 2 še zdaj. Rakev so zdaj odprli tretjič. Zadnji je neki Dunajčan, ki je bil prišel nalašč to stvar gledat, precej nereda napravil in krste razmetal, ko je iskal zanimivih človeških črepinj. Tri je odnesel seboj — da bi ga!! Da smo si tudi mi ogledali to, koliko toliko zanimivo znamenitost, zahvaliti se imamo veleč, gosp. Frančišku Kunstelju, ki je blagovoljno dal odpreti rakev.

Fotografija notranjosti cerkve sv. Nikolaja, Dolnji Logatec, pred II. svetovno vojno, pred obnovo, pogled na kor, pred korom je na tleh plošča grobnice, brez napisa, avtor fotografije A.V. zasebna last M.G.