Marija Concha Codelli

Mogoče se bo zdelo zanimivo tudi vam. Naletel sem na zanimiv zapis o prvi ženi znamenitega plemiča barona Antona Codellija, o Mariji Concha Codelli.

O Antonu Codelli-ju lahko najdemo kar nekaj podatkov recimo na straneh: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Codelli_(izumitelj) kjer med drugim piše: “Anton III. baron Codelli plemeniti Fahnenfeld, kranjski izumitelj, veleposestnik, plemič in politik, * 22. marec 1875, Neapelj, † 28. april 1954, Porto Ronco sopra Ascona, Švica. Izumiteljevo polno ime je Anton III. Codelli. Rodil se je leta 1875 v Neaplju, kjer sta bila starša, oče Karel in mama Rozalija, na klimatskem okrevanju. Gimnazijo je obiskoval na Dunaju v Terezianumu, zavodu za plemiške otroke, kjer je spoznal grofico Ano Krane, ki ga je navdušila za mecenstvo. Po srednješolski maturi je po vzoru očeta stopil v vojno mornarico. Veliko je potoval (Indija, Japonska, Kitajska) in se naučil nekaj tujih jezikov. Iz zdravstvenih razlogov je leta 1897 izstopil iz mornarice in pričel študirati pravo, a ga je kmalu opustil. Iz zanimanja in vedoželjnosti se je kot samouk raje posvetil študiju elektrotehnike in strojništva. Od svojega starega očeta Karla I. je podedoval graščino Turn. Leta 1906 je opravil šestmesečni strokovni tečaj pri elektropodjetju Telefunken v Berlinu. Marca 1908 je bil izvoljen za poslanca v kranjski deželni zbor kot predstavnik veleposestnikov. Poleti 1912 je odstopil, saj se zaradi službovanja v Togu v Afriki ni mogel več udeleževati zasedanj deželnega zbora. Zasvojenost z izumiteljstvom je povzročila slabo gospodarsko stanje Codellijevih. Baron je bil trikrat poročen in trikrat ločen, kar še posebej priča o njegovem nikoli zgledno urejenem zasebnem življenju. Prvič se je oženil s sestrično, baronico Marijo Concho Codelli von Fahnenfeld. V zakonu sta se rodili dve hčeri ter sin Karel. Na Dunaju se je poročil z baronico Nino Mladota, Čehinjo po rodu. Skupaj sta se odpravila v Afriko in v Dahomeju se jima je rodila hči Rozemarija. V Budimpešti se je tretjič poročil, in sicer z Madžarko Ilono Drasche Lazar, ki mu je rodila sina Siksta in hčer Heleno. Tik pred koncem 2. svetovne vojne je odpotoval v Švico in tam tudi umrl. Pokopan je v Asconi ob Lagu Maggiore….”

Fotografija. Anton Codelli, vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Codelli_(izumitelj)

Zame je zanimiv podatek o njegovi prvi ženi iz leta 1907

Marija Concha Codelli

Pri dobrodelnem koncertu dne 2. marca imelo bode slovensko občinstvo v prvič priliko slišati izborno virtuozinjo na goslih, Marijo Concho baronico Codelli. Pri tej priliki navedemo naj nekaj podatkov o muzikaličnem razvoju umetnice. Baronica Codelli kazala je že v otroških letih izredno muzikalično nadarjenost in je že z dvanajstimi leti sodelovala kot solistinja na goslih pri koncertih. Že tedanja poročila naglašajo nje muzikalično individualnost in krasno igro. Vendar se je šele od štirinajstega leta naprej sistematično šolala na goslih, in sicer pod vodstvom mojstra Castellija v Trstu. O nje nadarjenosti priča, da je že s sedemnajstimi leti na kraljevem konservatoriju v Milanu napravila z najvišjo odliko izpit in dobila diplomo profesorice na goslih. V Milanu izhajajoči »II mondo artistico« imenuje ta izpit im esame splendido«, sijajen uspeh, o katerem mora poročati, ker se le redko pripeti, da sedemnajstletna gospica prekosi vse kandidate, tako da ji izpraševalna komisija soglasno prisodi diplomo. Baronica Codelli priredila je nato koncerte v Milanu, na Dunaju in v Berolinu. Izmed teh omenimo naj le zmagoslavni nastop v Berolinu, ki ji je na mah pridobil simpatije vseh muzikaličnih krogov. Slavni kritik Taubert navdušeno poroča o krasni igri in povdarja, da je baronica Codelli povsem samosvoja muzikalična individualnost. List »Tagliche Rundschau« imenujejo jo vrstnico Sarasateja, le možatejšo in energičnejšo od tega. Nastop v Berolinu donesel je toliko slave, da je cesar Viljem, ki je zelo muzikaličen in igra sam na gosli, želel umetnico slišati v svoji palači. Baronica Codelli igrala je štirikrat pred nemškim cesarjem, in skoro zgolj komade, ki jih je sam izbral. V znak zahvale in priznanja podaril ji je krasno zlato zaponko, ki jo umetnica od tedaj nosi pri vsakem nastopu. Pri enem teh dvornih koncertov bil je navzoč mojster Joachim, kralj vseh goslarjev. Navduševal se je ob krasni igri baronice. Povprašali, je-li naj bi umetnica vstopila v kraljevi konzervatorij, dejal je, da bi bilo to popolnoma odveč. Na konzervatoriju izgubljala bi le čas, ker se nima ničesar več učiti. Nato vpraša baronico, kateri mojster je bil nje učitelj, in ji je izročil laskavo pismo na profesorja Castellija. Ti koncerti so bili pričetek izredne umetniške karijere, toda baronice Codelli ni vabila šumeča slava svetovnega umetništva, podala je roko svojemu bratrancu Antonu baronu Codelliju in živi na staroznani rodbinski grajščini poleg Ljubljane. Od tedaj sodeluje le še pri dobrodelnih prireditvah, kjer pa ji klije še lepša slava, kakor nekdaj. Tako bode 2. marca sodelovala na korist »Kranjski podružnici avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih« in igrala Sarasatejeve »Ciganske melodije« in Schubert – Wilhelmyjev »Ave Maria«.

Fotografija: Grb rodbine Codelli-Fahnenfeld Vir: © Arhiv Republike Slovenije (SI AS 1071, Zbirka grbov, št. 34)