Čevlji

Obutvena dediščina na Slovenskem sega daleč v preteklost, tako kot drugje po svetu. Konkretnejše vire o obuvanju in obutvi pa imamo iz poznega srednjega veka. Gre za bolj posredne vire, kot sta koprski in tržaški mestni statut, kjer je zapisano, kaj so izdelovali čevljarji, kakšna so bila ta obuvala in kakšno usnje so uporabljali. Več podatkov pa najdemo na freskah, kjer lahko vidimo, kako so bili obuti kmečki prebivalci in tudi drugi. Za poznejša obdobja pa je virov in gradiva več. Tu so opisi, ilustracije, tak primer je delo Janeza Vajkarda Valvazorja Slava vojvodine Kranjske, kjer z besedo in sliko govori o oblačenju kmečkega prebivalstva. Tu so tudi že prve sočasne upodobitve plemičev: za poznejša obdobja 17. in 18. stoletja pa so prvi primerki obuval že v muzejskih zbirkah. Več o obutveni dediščini na Slovenskem in v Posočju pa v oddaji Sledi časa, ki bo na sporedu v nedeljo 28. avgusta 2022, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.

V Tolminskem muzeju je čez poletje na ogled razstava, ki pobliže predstavlja zgodovino obutve na Slovenskem. Razstavo so pripravili v sodelovanju s Tržiškim muzejem, ki že več desetletij preučuje slovensko čevljarsko in obutveno dediščino. Obutev je imela od nekdaj poseben pomen. Je več kot modni dodatek. V okoljih, kjer je podnebje dopuščalo, je bila poleg nakita in pokrivanja genitalij edino oblačilo, ki ga je človek nosil. Je odraz podnebja in okolja, pa tudi kulture, v kateri človek živi. Je tudi kazalnik življenjskega standarda, posebnih življenjskih okoliščin in individualnosti.

Razstava

Na razstavi predstavljajo raznovrstna obuvala iz zbirke Tolminskega muzeja. Na ogled so lokalne različice cokel in žakov, pa čižme, visoki usnjeni škornji in tudi športna, elegantna, modna ter nekatera posebna obuvala današnjih in minulih dni.

Na razstavi, M. Grego

Pa se odpravimo po poti najstarejših obdobij človeštva. Iz teh časov je seveda malo ohranjenih predmetov tako imenovane obutvene dediščine, vendar pa imamo kljub temu neki, vpogled v to, kar so nekoč nosili v naših krajih. Tu je bila precej opazna razlika med tem, kaj so nosili kmečki prebivalci in premožnejši sloji, od meščanov do plemičev. Dr. Bojan Knific višji kustos v Tržiškem muzeju, pove, da je bilo obuvalo od nekdaj predmet prestiža.

Kaj pa tehnološki razvoj? Dr. Bojan Knific pove, da se je način izdelave obuval skozi stoletja spreminjal tako kot danes, mogoče se je v 20. stoletju celo spremenil najbolj korenito.

Dr. Bojan Knific zelo dobro pozna folklorne skupine, ki s svojimi nastopi ohranjajo ne samo glasbeno, ampak tudi oblačilno dediščino, je vprašanje, kako je z obuvali, ki jih nosijo na nastopih. To je glede na to, da so čevljarji zelo redki, lahko velik izziv.