Maks Merela

Ob koncu osnovne šole si vsakdo začrta svojo življenjsko pot oziroma se odloči, ali bo nadaljeval šolanje, študiral ali pa si bo poiskal zaposlitev. Pomembno vlogo ima pri nekaterih tudi to, kar počnejo njegovi starši. Maks Merela je tako sledil očetovim stopinjam, saj je imel njegov oče doma manjšo mizarsko delavnico, kjer se je Maks zaljubil v les. Poleg tega je oče delal v podjetju LIP Radomlje, kjer so izdelovali masivno pohištvo. Maks je po tej poti dobil tudi štipendijo in je potem nadaljeval šolanje na Srednji lesarski šoli v Ljubljani. Tam so bili tako odlična ekipa dijakov, se spominja Maks, da so se skupaj odločili, da bodo nadaljevali študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer lesarstvo. Ker je bil štipendist podjetja LIP Radomlje, se je po diplomi zaposlil v tem podjetju, kjer je po letu dni pripravništva pridobil status mladega raziskovalca iz gospodarstva. Po doktorskem študiju se je zaposlil na Biotehniški fakulteti.

Izredni profesor dr. Maks Merela je gost v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 26. novembra 2022, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija.

Dr. Maks Merela, “jamarski portret”, osebni arhiv Maks Merela

Izredni profesor dr. Maks Merela je bil rojen v Spodnji Javoršici, od koder izvira tudi njegov rod. Po poroki pa z ženo Meto in družino živi v Depali vasi. Svoje izkušnje na področju lesarstva je  pridobival najprej v podjetju, potem pa se je zaposlil kot asistent z doktoratom na oddelku za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Družinska fotografija, osebni arhiv Maks Merela

Raziskovalno delo

Maks Merela je prodekan Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in Vodja Katedre za tehnologijo lesa. Njegovo raziskovalno delo pokriva širok spekter znanosti o lesu. Med najbolj bazične spadajo raziskave na področju nastajanja lesa. V laboratoriju Katedre za tehnologijo lesa skupaj s sodelavci izvaja raziskave in projekte ter vzpostavlja mednarodni konzorcij raziskovalcev globalnih raziskav na področju nastajanja lesa oz. ksilogeneze. Njihove pretekle raziskave z večletnim zbiranjem podatkov prispevajo pomemben delež h skupnemu delu mednarodnih raziskovalnih ekip o poteku in dinamiki ksilogeneze ob spremljanju vremenskih pogojev. Objavljamo primerjalne analize priraščanja različnih lesnih vrst v povezavi s klimatskimi podatki preiskovanih rastišč. S pomočjo njihove nove baze podatkov SLOClim (http://sloclim.eu/) je sodelujočim raziskovalcem na voljo za modeliranje, ki med drugim omogoča raziskavo tako mikro-okoljskih pogojev, kot tudi globalnih klimatskih sprememb v preteklosti, na drugi strani pa omogoča tudi modelne prognoze priraščanj posameznih lesnih vrst in struktur gozdnih sestojev ob napovedanih globalnih spremembah klime v prihodnosti. 

Delo v laboratoriju za anatomijo lesa Katedre za tehnologijo lesa, osebni arhiv Maks Merela

Vzorčenje za dendrokronologijo, osebni arhiv Maks Merela

Odvzem dendrokronoloških vzorcev iz tradicionalnega ˝toplarja˝, osebni arhvi Maks Merela

Odvzem dendrokronoloških vzorcev ostrešje cerkve na Dunaju, osebni arhiv Maks Merela

Odvzem dendrokronoloških vzorcev dolina Wachau, Avstrija, osebni arhiv Maks Merela

Odvzem dendrokronoloških vzorcev, najraje v družbi dobrih sodelavcev, osebni arhiv Maks Merela

Vzorčenje dreves za dendroklimatološke analize prirastka lesa, osebni arhiv Maks Merela

Vzorčenje dreves za dendroklimatološke analize, osebni arhiv Maks Merela

Vzorčenje poškodovanih bukev po žledolomu 2014, osebni arhiv Maks Merela

Zbiranje vzorcev za analizo rasti poškodovanih bukev po žledolomu, osebni arhiv Maks Merela

Raziskovalno delo- les na področju kulturne dediščine in arheologije

Dr. Maks Merela je močno vpleten tudi v raziskave lesa na področju kulturne dediščine in arheologije. Njegova Katedra za tehnologijo lesa s sodobnimi metodami raziskav lesa intenzivno sodeluje s številnimi deležniki, ki se srečujejo z lesom na področju kulturne dediščine. Sodobni postopki raziskovanja  omogočajo razkrivanje podatkov iz preteklosti. Ukvarjajo se s proučevanjem lesa na način, da razkrivajo podatke o klimatskih pogojih v času rasti dreves, informacije o kulturi in načinu življenja prednikov, načinih uporabe lesa v preteklosti itd.. Pridobljeni podatki predstavljajo neprecenljiv vir informacij za arheologe in ostale raziskovalce kulturne dediščine. V njihovem laboratoriju za anatomijo lesa opravljajo raziskave lesa z namenom identifikacije lesnih vrst ter oceno ohranjenosti, kar je bistvenega pomena pri izbiri optimalnih konservatorskih postopkov za ohranjanje pomembnih arheoloških najdb in ostalih lesenih predmetov oz. objektov kulturne dediščine. Katedra za tehnologijo lesa raziskovalno trenutno sodeluje z vsemi pomembnimi inštitucijami, ki so v Sloveniji kompetentne za evidentiranje in ohranjanje kulturne dediščine.

Deblak iz Blejskega jezera, dvig na površje in pregled ohranjenosti lesa v sodelovanju z arheologom dr. Andrejem Gasparijem, osebni arhiv Maks Merela

Deblak iz Blejskega jezera, natančen pregled oblike deblaka, osebni arhiv Maks Merela

Deblak iz Blejskega jezera, priprave za analizo števila branik, osebni arhiv Maks Merela

Deblak iz Blejskega jezera, analiza števila in širin branik, osebni arhiv Maks Merela

Delo s študenti

Med predavanji, osebni arhiv Maks Merela

Delo s tujimi študenti, v laboratoriju, osebni arhiv Maks Merela

Mentor uspešnim diplomantkam, osebni arhiv Maks Merela

Jamarstvo

Maks Merela se z jamarstvom ukvarja že od leta 1992. Leta 1996 je pri Jamarski reševalni službi Slovenije opravil izpit za jamarskega reševalca in od tedaj neprekinjeno deluje kot operativni jamarski reševalec. V preteklosti je bil vodja reševalnega centra JRS Ljubljana, Vodja operative Jamarske reševalne službe in je eden vodilnih članov JRS, ki so uspeli urediti status ekipe za širjenje ožin v primeru reševanja iz jam ter status ekipe za reševanje izza sifonov. Maks Merela v zadnjem obdobju deluje predvsem na mednarodnem področju reševanja iz jam, kot inštruktor deluje na Mednarodnih usposabljanjih reševanja iz jam na območju JV Evrope, pred leti je vodil projekt EU Proteus, ki je bil prvi projekt na področju jamarskega reševanja finančno podprt s strani Evropske komisije. Maks Merela je bil idejni vodja razvoja ekipe za mednarodna posredovanja (Cave Search And Rescue – CaveSAR), ki se je leta 2018 certificirala v sistema evropske zmogljivosti za nujni odziv (European Emergency Response Capacity – EERC), kot edina mednarodna enota za reševanje iz jam v Evropi. Vse od njenega nastanka tudi vodi mednarodno enoto CaveSAR, takoj po ustanovitvi enote pa je tudi vodil Evropski projekt financiranja adaptacije enote za opremljanje (CSAR IDAP) v vrednosti preko 340.000 evrov.

V vozilu za zveze URSZR med mednarodno vajo MODEX v Avstriji, osebni arhiv Maks Merela

Helikopterski prevoz opreme in jamarskih reševalcev z vojaškim helikopterjem, osebni arhiv Maks Merela

V Cougarju s predsednikom JZS– Igor-jem Benko-m, vožnja na ˝misijo˝ v Avstrijo 2022, osebni arhiv Maks Merela

Priročno terensko vozilo za dostop do jame, osebni arhiv Maks Merela

Pred Kačno jamo, osebni arhiv Maks Merela

Na dnu vhodnega brezna (-220 m) Kačne jame, med testiranjem motornega vitla za solo dvig poškodovanca, osebni arhiv Maks Merela

Izvlek z motornim vitlom iz Kačne jame, osebni arhiv Maks Merela

Naporni nočni sestop po reševanju iz Primadone, 2022, osebni arhiv Maks Merela

Po reševanju v Primadoni – čakanje na prost izhod iz jame, osebni arhiv Maks Merela

Med vajo v soteski, osebni arhiv Maks Merela

Med reševanjem na Migovcu, osebni arhiv Maks Merela

Med treningom vrvne reševalne tehnike v Hudi luknji, osebni arhiv Maks Merela

Med vajo s Špansko enoto v Avstriji, 2022, osebni arhiv Maks Merela

Z ekipo po uspešnem reševanju migranta iz vhodnega brezna -17m , 2022, osebni arhiv Maks Merela

Z astronavti iz vseh vesoljskih agencij sveta – projekt ESA ˝CAVES˝, osebni arhiv Maks Merela

Ena skupinska iz Kanina, osebni arhiv Maks Merela

Izvlek motornih sani iz Vetrnice Velika planina, 2022, osebni arhiv Maks Merela

V Bruslju s predsednikom JZS Igor-jem Benko-m, med obiskom pri komisarju Christosu Stylinaidesu, osebni arhiv Maks Merela

Dom, družina potovanja

Dopust, nepogrešljiva obvezna oprema, osebni arhiv Maks Merela

Kmečka opravila – sajenje krompirja s podmladkom, osebni arhiv Maks Merela

Delo v gozdu, osebni arhiv Maks Merela

Rekreacija s sinom, osebni arhiv Maks Merela

Preprosta večerja po žaganju drv, osebni arhiv Maks Merela

Španija, Barcelona,2022, osebni arhiv Maks Merela

Priznanja

2002:   Univerzitetna Prešernova nagrada študentom Univerze v Ljubljani za diplomsko delo

2007:   nagrada za najboljši poster na mednarodni konferenci Pan-American IAWA Meeting v San Luis Potosi, Mehika

2012:   srebrni znak Civilne zaščite Republike  Slovenije (podelil poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj)

2015:   zlati znak Civilne zaščite Republike  Slovenije (podelil poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan)

2018:   Pohvalo Biotehniške fakultete za najboljšega pedagoškega delavca na Oddelku za lesarstvo

2021:   Plaketo Civilne zaščite RS za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah

Plaketa CZ, osebni arhiv Maks Merela

Plaketa CZ, osebni arhiv Maks Merela

Ob podelitvi kipca CZ Jamarski zvezi SLO na Brdu, s predsednikom JZS Igorjem Benkom, osebni arhiv Maks Merela

Dodatek…