Spomeniki

Figuralni in arhitektonski spomeniki, spominske plošče in nagrobni spomeniki so nastali z namenom slavljenja zaslužnih posameznikov ali dogodkov. Imeli so pomembno vlogo simbola, ki pripadnike istega naroda povezuje v narodno skupnost. Spomeniki so nastali zato, da bi ohranili spomin, niso pa večni. Emocionalni naboj, ki so ga imeli ob svojem nastanku, je sčasoma zbledel. Postali so sestavni del urbane vedute, spremenili so se v neme priče preteklosti. Tako je v uvodu v knjigo z naslovom Spomeniki zapisal avtor dvojni doktor Damir Globočnik. Ta obravnava trideset javnih spomenikov, ki so jih na Slovenskem postavljali od sredine 19. stoletje do konca druge svetovne vojne. Nekaj jih bomo spoznali v oddaji Ars humana na državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, v ponedeljek 26. decembra 2022 ob 14,05h.

Fran Vesel, Peruzzi izdeluje cesarjev kip v ateljeju, ki ga je imel skupaj z Ivanom Meštrovićem in Maksimom Gasparijem, Rokopisna zbirka NUK

Od sredine 19. stoletja do konca druge svetovne vojne

V knjigi Spomeniki, avtor dvojni doktor Damir Globočnik obravnava 30 besedil v katerih obravnava spomenike literatom, glasbenikom, misijonarjem, znanstveniku, dovrotnici, svetniku, cesarju, dvema kraljema, padlim vojakom in zmagi. V oddaji pa smo spregovorili o osmih spomenikih.

1852 Prešernov nagrobni spomenik

Prešernov nagrobni spomenik, 1935, M.Tičar, razglednice, Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

1903 Spomenik Janez Vajkardu Valvazorju

Spomenik Janezu Vajkardu Valvazorju, foto Ivan Kotar

1908 Cesarjev spomenik v Ljubljani

Spomenik Francu Jožefu, Sodnijski trg, Miklošičev park, razglednica, arhiv Damir Globočnik

1933/37 Slovenska spomeniška afera v Clevelandu

Odkritje Cankarjevega spomenika v JVK 25. julija 1937. Od leve proti desni: častni predsednik vrta John L. Mihelich, ravnatelj Julij Slapšak, dr. Franc Trdan, generalni konzul Jugoslavije, dr. Božidar Stojanović, predsednik vrta Anton Grdina. ( po : Zarja/Dawn, 1937, št. 9. str. 274; prva objava Cleveland Plain Dealer)

1940/41 Spomenik kralju Aleksandru I. v Mariboru

Jaroslav Černigoj in Boris Kalin, Maketa spomenika (v : Kronika slovenskih mest, 1939, št. 2, str. 83)

Motiv konja v naravni velikosti (Pokrajinski arhiv Maribor, Odbor za počastitev spomina kralja Aleksandra v Mariboru, 1934-1941, AŠ1)

1945 Spomenik zmage v Murski Soboti

Murska Sobota postavljanje spomenika zmage, fotografije Zoltana Gerenčerja hrani Pomurski muizej Murska Sobota

Murska Sobota spomenik Zmage, fotografije Zoltana Gerenčerja hrani Pomurski muizej Murska Sobota

Odkritje spomenika 12. avgusta 1945, fotografije Zoltana Gerenčerja hrani Pomurski muizej Murska Sobota

Zgodbe

Spomeniki želijo ohrnaiti spomin, niso pa večni. Ob zgodovinskih prevratih je simbolna vloga spomenikov ponovno oživela, zato je njihovo odstranjevanje želelo uničiti tudi pričevalno in simbolno funkcijo spomenikov. Spomeniška krajina se je sčasoma spreminjala, saj skoraj tretjina spomenikov ne stoji več ali pa so bili temeljito predelani…..je še zapisal Damir Globočnik.

Slovesnost ob odkritju Vilharjevega spomenika v Postojni, 12. avgust 1906, arhiv Notranjski muzej Postojna

Ostanki Vilharjevega spomenika 5. oktober 1941, arhiv Notranjski muzej Postojna

Odraz časa

Spominsko obeležje Anastaziju Grunu na vogalu ljubljanskih Križank, vir arhiv Damir Globočnik

Spomenik padlim v I. svetovni vojni, Breznica, arhiv Damir Globočnik

Baragov spomenik, Dobrnič, Napis na plošči: Irenej Friderik Baraga roj. v gradu Malavas 29.jun. 1797 in isti dan krščen v tej farni cerkvi. Po dovršenem pravoslovju na Dunaju in bogoslovju v Ljubljani v mašnika posvečen 21. sept.1823, kapelan v Šmartnem pri Kr. in Metliki. Od l. 1831 misijonar Otava-in Očipove- Indijanov v Michiganu Sev. Amerike, v škofa posvečen 1. nov. 1853, v Gospodu zaspal 19. jan. 1868 v Marquete. Postavili častilci njegovi. arhiv Damir Globočnik