Celjski listini

V Pokrajinskem muzeju v Celju so ob 650. obletnici drugega povišanja Žovneških/Celjskih v grofe Celjske odprli novo razstavo z naslovom Žovneški postanejo grofje Celjski avtorja mag. Damirja Žeriča. Na razstavi so postavili v ospredje dve pomembni listini iz 14. stoletja, o prvem in drugem povišanju. Ob tej priložnosti je izšla tudi nova knjiga avtorja razstave z istoimenskim naslovom. Kot poudarjajo v muzeju, je zgodba o svobodnih gospodih Žovneških, pozneje grofih in knezih Celjskih, zgodba o najpomembnejši plemiški rodbini, kar jih je imelo matične posesti in sedež na današnjem slovenskem ozemlju. Več v oddaji Sledi časa,v nedeljo 19. februarja 2023, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.

Mag, Damir Žerič, Arhiv PMC

Mag. Damir Žerič, podpisuje knjigo o povišanju Žovneških, Arhiv PMC

Pomen grofov in pozneje knezov Celjskih je brez dvoma to, da so bili zadnja pomembna srednjeveška plemiška rodbina, ki se je iz današnjega slovenskega ozemlja povzpela v kroge evropskega visokega plemstva. Njihov knežji dvor v Celju je bil poleg Trsta edini kraj na Slovenskem, v katerega so segali evropski kulturni in umetnostni tokovi. Njihov vzpon se je začel že s prvimi omembami v 12. stoletju, pospešil pa se je v 14. in 15. stoletju in je trajal do njihovega izumrtja. Čas, ko so Žovneški dobili listine o povišanju v grofe Celjske, je zelo zanimiv, gre namreč za 14. stoletje, ki je bilo zelo dinamično.

Listina o prvem povišanju Friderika Žovneškega ter njegovih dedičev in potomcev v grofe Celjske, Munchen, 16. april 1341, Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1063/4065

Plemiška rodbina Žovneških je imela svoj sedež na gradu Žovnek in nekaj časa hkrati tudi na gradu Lemberg pri Šmarju pri Jelšah, od leta 1333 pa v Celju. Sprva na Celjskem starem gradu in nato nekaj desetletij pozneje v središču trške naselbine v knežjem dvoru, v poslopju, v katerem že od leta 2012 stoji stalna razstava Grofje Celjski. Kot se spodobi za izjemne zgodovinske zgodbe velikih plemiških družin, so tudi Žovneški, nato Celjski, v svojem zgodovinskem razvoju doživeli številne prelomnice in dosegli nekaj izjemnih mejnikov. Poglejmo najprej, kako se je družina Žovneških počasi vzpenjala po družbeni oziroma plemiški lestvici. V oddaji boste izvedeli kje so dobivali grofje Celjski sredstva za svoj vzpon.

Listina o drugem povišanju Hermana in Viljema ter njunih dedičev in potomcev v grofe Celjske, Brno, 30. september 1372, Arhiv Repulike Slovenije, SI AS 1063/4291

Razstava

Vse dogajanje okrog vzpona Žovneških so predstavili v Pokrajinskem muzeju Celje na občasni razstavi z naslovom Žovneški postanejo grofje Celjski, ob 650. letnici drugega povišanja Žovneških v grofe Celjske. V oddaji boste slišali, kaj vse so še razstavili, in kakšna bo usoda razstavljenih predmetov in listin.